Get Adobe Flash player

Prijava

Kdo je na strani?

Na strani je 5 gostov in ni članov .

Prevedi stran v:

Loka pri Žusmu

Loka pri Žusmu je razloženo naselje z gručastim jedrom na Kozjanskem ob stičišču cest proti Šentjurju in Celju, ter Podčetrtku in Kozjem. Naselje leži v dolini ob sotočju Dolgega in Tinskega potoka. Naselje sestavlja osem zaselkov: Drnovce, Javoršica, Oslešica, Podvrh, Primožno, Rudnica, Zavrečnica in Žamerk, ki se razprostirajo na pobočjih Velike Košnice, Plešivca in Rudnice.

Loka pri Žusmu je staro glažutarsko naselje. V začetku 19. stoletja je tu Johann Friedrich postavil glažuto, pozneje spremenjeno v kopitarno. Predstavitev loških glažut si lahko ogledate v cerkvi sv. Leopolda, ki je s svojo notranjo opremo pravi muzej steklarstva.

Nad zaselkom Žamrek leži arheološko območje Tinje. Zajema več ledin z arheološkimi najdbami (V riži, Stari grad, Britof). Zaščitna izkopavanja in sondiranja izvedena 1980 in 1981 so odkrila sledove poznoantične utrjene naselbine velikosti okoli 200x300 m, ki zajema vrh griča z ruševinami srednjeveškega gradiča Salburga in velik del južnega pobočja. Na vzhodni pristopni strani je bila naselbina zavarovana z dvema jarkoma, na drugih straneh pa zavarovana z naravno strmino. Pri gradnji ceste je bilo odkritih sedem lesenih deloma poškodovanih stavb, ki so bile postavljene na ozkih terasah, vsekanih v strmo pobočje. Le domnevni kultni objekt v jugovzhodnem delu naselbine je bil zidan. Med poznoantičnimi najdbami je pomemben depo železnega orodja iz konca 6. stoletja. Nekateri značilni kosi keramike kažejo, da je bila postojanka poseljena tudi v slovanskem obdobju. Zunaj naselbine so odkrili sledove grobišč. Posebno pomembna sta dva sarkofaga, mlajši je okrašen s križem.

V Javoršici je ohranjena partizanska bolnica R6, ki so jo postavili oktobra 1944 v gostem grmovju, delno vkopano v zemljo. Bolnišnica ni bila nikoli izdana.

Stara razglednica

Stara razglednica Loke pri Žusmu

Dobrina z Žusmom

Dobrina je kraj, ki leži pod pobočjem Žusma. Prebivalci tega kraja se preživljajo v manjši obliki s kmetijstvom, večina pa je zaposlenih v bližnjih večjih krajih (Šentjur, Štore in Celje).

Legenda pravi, da so zdravilno vodo našli grajski lovci. Ko so lovili v revirjih Košnice in Dobrine, je enemu od grajskih postalo slabo. Po snegu so ga vlekli proti cesti v Dobrino, od koder bi ga s konji spravili v Žusemski grad. V velikem snegu so zagledali zaplato kopnega in vodo, ki ni bila zmrznjena. Bolniku so dali piti veliko te vode in kmalu mu je odleglo.

Še veliko zgodb o čudežni ozdravitvi ljudi, ki so pili to vodo je nastalo pozneje. Po teh legendah, ki predstavljajo najstarejše podatke o zdravilnosti vode v Dobrini je nastalo ime GRAJSKI VRELEC DOBRINA.

Še danes se ljudje od blizu in daleč zatekajo h Grajskemu vrelcu v Dobrini in uspešno zdravijo rane in želodčne težave.

Naselje Dobrina je odlično izhodišče za pohod na bližnji Žusem, ki se nahaj na 669 m visoki vzpetini, na kateri stojita dve cerkvici, prva je župnijska cerkev sv. Valentina, druga pa preko 700 let stara podružnična cerkev sv. Jakoba, ki hrani dragocene freske iz 15. in 16. stoletja ter lestence iz domače glažute. Na vrhu Žusma so ohranjene razvaline gradu, do Žusma vodijo tudi turistične poti Po sončnih obronkih Žusma, Turistična zanka ter Slomškova pot. Glede na lego in ugodne vremenske pogoje predstavlja Žusem ugodno izhodiščno točko za dolge prelete.   

Razvaline gradu Razvaline gradu

Razvaline gradu Razvaline gradu

Razvaline gradu Razvaline gradu

 

Muzejska zbirka Glažute na območju Žusma

Izdelki iz Glažute

Cerkvica sv. Leopolda je s svojo notranjo opremo in razstavljenimi eksponati pravi muzej steklarstva, ki je bilo v Loki in njeni okolici prisotno že sredi 18.st.. Na ogled so prelepi stekleni izdelki izstopajo pa lestenci, ki krasijo še vedno številne cerkve na območju Kozjanskega.

Lestenec v cerkvi Sv. Leopolda

Lestenec v cerkvi Sv. Leopolda

 

Cerkev Sv. Leopolda Loka pri Žusmu

Cerkev Sv. Leopolda

Leopold Fieglmuler je v Loki pri Žusmu zgradil glažutarsko cerkvico sv. Leopolda, ki je bila posvečena leta 1871. Cerkvico sestavljajo ladja ter prezbiterij s prizidkoma. Nad fasado je stolpič s piramidasto streho. Cerkvica je s svojo notranjo opremo pravi muzej steklarstva. O lepoti steklenih izdelkov pričajo lestenci, ki krasijo številne cerkve na območju Kozjanskega.

 

Partizanska bolnica R6 v Javoršici

Delno vkopan objekt pravokotnega tlorisa je zgrajen iz brun, prekrit s strešno lepenko, na katero je bila nasuta zemlja. Bolnišnica z oznako R6 je bila zgrajena leta 1944 ter obnovljena leta 1977 in 2002.

 

Cerkev Sv. Jakoba in Valentina v Dobrini

Cerkev Sv. Jakoba in Sv. Valentina

Cerkev sv. Jakoba je nastala v 14. stol. iz tega časa je ladja, v 15. stol. je bila obokana, prizidan ji je bil prezbiterij. Takrat je bila cerkev tudi poslikana. Freske so delo žirovniškega mojstra iz let 1450 do 1455. Zvonik so prizidali 1665. leta.
Na mestu cerkve sv. Valentina je že leta 1545 stala cerkev sv. Fabijana in Sebastjana. Sedanja stavba je baročna, ki je prvotno imela lesen stolpič, 1894. leta pa so pozidali sedanjega. Banjasto obokana stavna z dekorativno plastiko iz leta 1930 in oltarji iz 18. stol.

 

Grajski vrelec Dobrina

 Izvir vode naj bi bil zdravilen. Uporaba loške vode je po mnenju različnih zdravnikov učinkovita za ozdravitev in lajšanje različnih bolezni in bolezenskih stanj.

 

Zgodovina POŠ Loka pri Žusmu

V letih 1887 - 1889 je delovala v kraju nemška zasebna šola, ki jo je podpiralo nemško šolsko društvo. Slovenska zasebna šola je bila v Loki odprta 16. novembra 1896. Pouk v slovenski šoli je bil v poslopju tamkajšne tovarne kopit. Obiskovali so jo učenci iz Loke in Oslešice. Prvi javni učitelj je bil Josip Tratar. Ker je število otrok naraslo, je bila šola 1902 razširjena v dvorazrednico. V šolskem letu 1917/18 je bila ukinjena in otroci so obiskovali pouk v šoli na Žusmu. Ponovno je bila odprta 26. julija 1920, v letu 1939/40 je imela dva oddelka.

  Šola 1896

šola leta 1896

Sredi aprila 1941 so v Loko prispeli prvi Nemci in z njimi tudi prvi nemški učitelji (F. Tutner, H Hansa, J. Neukirchner in drugi).
5. 6. 1945 se je spet začel pouk v slovenskem jeziku. V Loko so bili začasno vključeni vsi učenci iz bivšega loškega in žusemskega okoliša (214 otrok), šolo so obiskovali dopoldan in popoldan. 16. 7. 1945 so dobili prve slovenske čitanke.
Leta 1946 so začeli prenavljati bivšo graščino, kjer so uredili dve učilnici in stanovanje za učitelja. Otvoritev je bila 27. 4. 1947. Ko so v Dobrini 1. 4. 1949 odprli novo šolsko poslopje, so 36 učencev iz Loke prešolali tja.

 Šola leta 1947
šola leta1947

V Loki so začeli temeljito prenavljati šolsko poslopje, število otrok je naraščalo in zaradi prostorske stiske so 1960/61 pričeli s prezidavo stavbe.
Pridobili so eno učilnico. Toda kmalu zatem je število otrok začelo upadati, tako je bilo 1965/66 samo 88 učencev.

S šolskim letom 1966/67 je šola prenehala delovati kot samostojen zavod, saj so v Gorici pri Slivnici zgradili moderno šolsko poslopje in so tja prešolali učence višjih razredov šole Loka pri Žusmu. Ta je postala podružnica. Potres 20. junija 1974 je šolo - graščino tako prizadel, da je postala neuporabna za pouk, zato so z denarjem slovenske solidarnosti v roku dveh mesecev postavili montažno šolsko poslopje s petimi učilnicami in pripadajočimi prostori. Glede na nizko število učencev iz Loke in Dobrine so učence obeh šol združili, šolo v Dobrini pa ukinili. V šoli so imeli prvič čiste nekombinirane oddelke.

Gradnja šole 1974 
začetek gradnje 1974

 Leta 1976 je bil v šolskih prostorih odprt oddelek vrtca.

Zaradi zmanjšanja števila otrok je bil leta 1997/98 spet uveden kombinirani pouk.
Leta 2004/05 so pričeli z gradnjo težko pričakovane telovadnice, temeljni kamen je bil položen 3. septembra 2004. Delo je bilo zaključeno v letu dni in telovadnica je bila predana svojemu namenu ob občinskem prazniku 23. septembra 2005.

 

Anketa

Kako sta vam je všeč grb in zastava KS Loka pri Žusmu?

Radarska slika padavin

 

Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information